ART E P AKT

---

Nazaj

Simpozij Škrabčevi dnevi oktobra v Novi Gorici

Avtorica članka: Anika Velišček  (iz številke 1, oktober 2017)

Jubilejni Škrabčevi dnevi 10 bodo potekali v prostorih Univerze v Novi Gorici v petek, 13. oktobra 2017. Na simpoziju, ki je vsebinsko usmerjen v jezikoslovje (ne glede na področje) bo letos predstavljenih 17 prispevkov.

Kdo je Stanislav Škrabec?

V Hrovači pri Ribnici leta 1844 rojen Anton Škrabec je bil že kot učenec izjemno uspešen, na Ljudski šoli v Ribnici je bil večkrat zapisan v zlato knjigo odličnjakov. Takoj po maturi na gimnaziji v Ljubljani je vstopil v frančiškanski red, takrat je tudi dobil ime Stanislav. Poleg tega je začel poučevati grščino, nemščino in slovenščino, nato pa se je odločil za študij jezikoslovja v Gradcu. Pot ga je kmalu pripeljala na Kostanjevico nad Novo Gorico, kjer je poučeval v frančiškanskem samostanu. Poleg poučevanja je skrbel za samostansko knjižnico ter raziskoval in pisal jezikoslovne razprave. V tem času se je navdušil tudi za botaniko, urejal je samostanski vrt in skrbel za vrtno cvetje. Urejal in izdajal je nabožno revijo Cvetje z vertov svetega Frančiška. Na platnicah te revije je objavljal svoje jezikoslovne razprave. Po 43 letih delovanja na Goriškem se je zaradi soške fronte vrnil v Ljubljano, kjer je leta 1918 umrl. S svojimi razpravami in članki na temo jezikoslovja je pomembno vplival na razvoj slovenskega jezika. Pisal je o glasoslovnih, oblikoslovnih, pravopisnih, skladenjskih in stilističnih tematikah. Jože Toporišič je na portal Slovenska bibliografija o Škrabcu napisal: "Utemeljil je naše moderno pravorečje in se vztrajno bojeval za njegovo uveljavitev v javnosti in šoli, realistično je določil sodobno oblikoslovno, sintaktično in slovarsko normo knjižnega jezika in v zvezi s tem zmagal nad zablodami slov. praktičnega in »znanstvenega« jezikoslovnega ljubiteljstva 19. stol., potrjeval je življenjsko moč slovenskega jezika in entuziastično branil njegovo samostojnost. Ne nazadnje je Škrabec zgled pravega znanstvenika, ki govori le s treznimi argumenti resnice in morda prav zaradi tega ostaja v svoji dobi manj priznan, kot zasluži. Vir: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi655946/ (dostop 5. september 2017).

Škrabčevi dnevi – simpozij jezikoslovcev

Leta 1994 so v okviru organizacije Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico in Slavističnega društva Slovenije potekali prvi Škrabčevi dnevi. Pobudnik konference je bil akademik prof. dr. Jože Toporišič, ki je Škrabčeve dneve tako vsebinsko zasnoval kot strokovno vodil. Med pobudniki je bil tudi Novogoričan dr. Zoltan Jan, organizacijsko pa je konferenco vodila mag. Anica Ličen. Do leta 2007 je bilo organiziranih šest jezikoslovnih simpozijev, prispevki, ki so bili predstavljeni na simpozijih, pa so zbrani v zbornikih Škrabčeva misel I−VI. Nato je Frančiškanski samostan na Kostanjevici organizacijo simpozija predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, da se dejavnost na Goriškem nadaljuje. Ustanovama se je pridružil še Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Skupaj so organizirali že Škrabčeve dneve 7, 8 in 9. Prispevki na konferencah so zbrani v zbornikih, ki so dostopni tudi prek spleta. Danila Zuljan Kumar, znanstvena sodelavka na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici in članica organizacijskega odbora simpozija, opisuje letošnji dogodek: »Dobra udeležba na simpozijih leta 2011 in leta 2013 je pokazala, da je tovrstno srečanje, ki smo ga obudili tudi v želji, da bi zapolnili vrzel, ki je na Slovenskem, več kot dobrodošlo. Zanimanje za Škrabčeve dneve je kar veliko, pretežno gre za slovenske jezikoslovce, pridejo pa tudi tuji jezikoslovci in večina jih slovenski jezik dobro obvlada. Kot dialektologinjo pa me posebej veseli, da bo veliko prispevkov prav dialektoloških.« Letošnji predavatelji bodo Irena Orel, Vlado Nartnik, Herta Maurer-Lausegger, Lanko Marušič, Petra Mišmaš, Januška Gostenčnik, Jerica Snoj, Anja Benko, Luka Horjak, Tjaša Jakop, Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar, Tina Lengar Verovnik, Jožica Škofic, Suzana Todorović, Mija Bon, Karin Marc Bratina, Tjaša Popović, Rok Žaucer, Matic Pavlič in David Bizjak. Povzetki predavateljev so že objavljeni na spletni strani. V letu 2018 bo izšel tudi zbornik.

Naslednje leto Škrabčeva obletnica smrti

Naslednje leto bomo obeleževali 100. obletnico smrti slovenskega jezikoslovca. D. Zuljan Kumar ob načrtih za naslednje leto razkriva, da »simpozija ne bo, imeli pa bomo predstavitev zbornika predavanj z letošnjih Škrabčevih dni.« Simpozij namreč priredijo vsaki dve leti.

Škrabčeva ustanova in podpora jezikoslovcem

Na domači spletni strani Škrabčeve ustanove piše, da »je [to] zasebna neprofitna organizacija, ki spodbuja študij in raziskovanje maternega ter drugih slovanskih jezikov, klasične filologije in splošnega in primerjalnega jezikoslovja.« Podeljuje štipendije in nagrade na omenjenih področjih. Svoje cilje razširja tudi s podporo pri promociji slovenskega jezika doma in v tujini. Tudi Zuljan Kumarjeva izpostavlja vlogo Škrabčeve ustanove, ki vsak simpozij tudi finančno podpre, za kar so jezikoslovci zelo hvaležni.

---