Študentska revija Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici » o reviji
Humanisti na Radioteleviziji Slovenija
Avtorica članka: Anika Velišček (iz številke 3, december 2018)
Humanistika je zelo širok pojem, tudi delovna mesta humanistov so lahko zelo različna. Tokrat bomo od blizu spoznali karierne poti štirih prepoznavnih obrazov RTV Slovenija, ki vsak s svojo zgodbo živi s humanistiko. Spoznajmo Manico Janežič Ambrožič, Maria Galuniča, Meto Škvarč in Andreja Stoparja.
Manica Janežič Ambrožič
Francistka in novinarka na čelu Informativnega programa Televizije Slovenija
Manica Janežič Ambrožič je od marca letos odgovorna urednica Informativnega programa na Televiziji Slovenija. Je dolgoletna voditeljica in zadnja leta tudi urednica informativnih oddaj na TV Slovenija, vrsto let je vodila osrednjo informativno oddajo Dnevnik, je tudi avtorica zunanjepolitičnih dokumentarcev. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim dva viktorja. Na RTV Slovenija je prišla še kot študentka francoskega jezika in novinarstva. Diplomirala je na temo Molièra in njegovih komedij.
Odločili ste se za študij francoskega jezika in novinarstva. Kaj vas je spodbudilo za ta študija?
V srednji šoli, na celjski Kajuhovi gimnaziji, sem imela profesorja francoščine Slavka Deržka, ki me je z veliko učiteljske moči in vneme vpeljal v svet francoščine in francoske kulture. Ta svet še danes dojemam zelo osebno, zelo intimno. Ko grem v Francijo, se počutim doma; tam mi je še vedno zelo lepo.
Novinarstvo je drugačna zgodba. Konec 80. let prejšnjega stoletja se je svet pred našimi očmi spreminjal. Jemalo ga je s tečajev, v Evropi so se dogajale korenite spremembe, države so propadale in obetal se je nov, drugačen čas in svet. Izjemen čas za mladega, razmišljujočega človeka.
Od nekdaj me je zanimalo dogajanje v družbi, doma sva se z očetom veliko pogovarjala o politiki, vse otroštvo sem denimo redno spremljala oddaji Dnevnik in Zrcalo tedna. Odločitev za študij francoščine in novinarstva je bila zato zame povsem na dlani in logična.
Manica Janežič Ambrožič (Foto: Žiga Culiberg)
Ste si želeli kdaj poučevati francoščino?
Ne, o službi v šolstvu nisem nikoli razmišljala.
Ko ste prišli na televizijo, ste si mogoče želeli, da bi delali v kulturnem uredništvu, vodili kakšno literarno, jezikovno oddajo?
Informativni program se mi je zdela prava odločitev, predvsem pa zunanja politika.
Še vedno imate naziv najmlajše voditeljice Dnevnika v zgodovini oddaje. Tako mlad človek in takšna odgovornost. Čemu ste se na začetku najbolj posvečali? Zdaj pravite, da »ob dobri vsebini lahko gledalci manj izrazito delo pred kamero novinarju oprostijo, če le nagovarja.« Kdaj ste prišli do te ugotovitve?
Dnevnik sem začela voditi pri rosnih letih, ko sta se televizija in televizijska krajina v Sloveniji spreminjali. Oddaje se ne učiš voditi – nekaj pride s talentom, ki ga imaš ali pa ne. Začneš v manjših oddajah in ko dobiš veliko priložnost, jo zagrabiš ali pa ne. Jaz sem jo in do letošnjega marca je moje življenje v pretežni meri krojila oddaja ob 19. uri zvečer. Predvsem čutim odgovornost do našega dela: novinarskega, voditeljskega, uredniškega. In to odgovornost jemljem presneto resno. Najprej in predvsem sem novinarka (v različnih vlogah), sem v službi javnosti, velik izziv pa je zame od samega začetka mojega dela na TV Slovenija tudi televizijska kreativnost. Na TV Slovenija je nešteto priložnosti za ustvarjalno televizijsko dokazovanje in ambicioznost na področju vsebine in forme, a predvsem šteje vedenje, znanje, odgovornost. Javni medij ima posebno poslanstvo v družbi, odpirati moramo teme, ki so pomembne za družbo in njen razvoj. Nagovarjamo ranljive družbene skupine, manjšine, odpiramo teme, ki jih drugi mediji ne. Imamo bogato dopisniško mrežo doma in po svetu. Moramo gledati naprej, z dobro vsebino in sodobno televizijsko formo. Upam, da gremo naprej.
Poznamo vas tudi kot voditeljico drugačnih oddaj – volilnih soočanj, okroglih miz. Kakšne lastnosti/kompetence mora imeti voditelj takšne oddaje? Najbrž je razlika pri pripravi in izvedbi takšne oddaje ter vodenjem Dnevnika.
Predvsem vodenje soočenj je izjemno naporna naloga. Nikoli jih ne izpelješ tako, da prepričaš vse gledalce – vedno se po soočenjih različnih mnenj in sogovornikov oglasijo gledalci, češ da si bil pristranski, da so bile teme izbrane slabo … Izjemno dobro izkušnjo imam z delom v paru z Dejanom Ladiko. Podobno razumeva televizijo, po ure in ure sva za zaprtimi vrati kovala oddaje, izbirala teme, iskala argumente za umestitev tem in vprašanj, tehtala, diskutirala, iskala ključne podatke … Ko se oziram nazaj, se prav nekaterih oddaj, ki sem jih pripravljala v dobri, odgovorni in kreativni družbi, najtopleje spominjam.
Urednico Informativnega programa TVS občasno vidimo tudi kot voditeljico Dnevnika (Foto: Katja Goljat in Matjaž Rušt)
Ste izjemno podkovani v poznavanju zunanje politike. Ima pri tem veliko vlogo tudi vaše znanje francoščine? Če ne bi bili francistka, mislite, da bila prav zunanja politika področje, ki bi vas poklicno najbolj zanimalo?
Zagotovo bi me zunanja politika najbolj zanimala, mi je pa prav znanje francoščine odprlo kar nekaj vrat pri iskanju intervjujev v tujini.
Voditi tako veliko število sodelavcev, kot je uredništvo IP, je zagotovo velik izziv. Kakšna urednica/vodja ste? Gledalci vidimo le končni izdelek, pomembne zgodbe pa ostajajo v zakulisju.
Ne vem, kakšna odgovorna urednica sem. Imam dobre in slabe lastnosti kot vsak od nas. Naš program se trudim ustvarjati z veliko energije, ambicijami in novimi zamislimi. Kako se borim z mlini na veter, je drugo vprašanje. Včasih ne najbolje. Včasih se mi zdi, da gre veliko energije v nič. Zelo osebno jemljem tudi vse zapise v medijih, vse pikre pripombe na račun našega programa – pogosto se mi zdijo krivične. Verjamem, da moramo naš program ustvarjati odgovorno do družbe in naših gledalcev, da smo v službi javnosti in da nas mora predvsem – in res predvsem – zanimati prihodnost.
Veliko se govori o jezikovni kulturi novinarjev, voditeljev. Kako se vi odzivate na komentarje gledalcev? Kakšen je vaš pogled na nivo jezika v informativnih oddajah? Kot urednica »sankcionirate« večkratne jezikovne zdrse novinarjev/voditeljev?
Pozorna sem na jezikovne zdrse in napake, vedno se za napake v našem programu opravičim, o tem se s kolegi pogovarjamo. Na RTV Slovenija res veliko pozornosti namenjamo jeziku, a v časovni stiski, v katero nas postavlja zahteva po ažurni informaciji čim prej, če ne takoj zdaj, se zgodijo napake. Ne jemljemo jih z levo roko, zavedamo se naše vloge in našega poslanstva.