ART E P AKT

---

Nazaj

Profesorica Barbara Zlobec, Osimova štipendistka

Avtorica članka: Anika Velišček  (iz številke 3, december 2018)

Barbara Zlobec je srednješolska profesorica na Državnem znanstvenem liceju Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom. Je doktorica znanosti, klasična filologinja. Poučuje slovenščino, latinščino, staro grščino, geografijo, zgodovino in državljansko vzgojo: »Moj študijski program je zavzemal izpite z vseh teh področij, zato jih lahko poučujem. Pri nas je univerza zastavljena širše.«

Barbara je preteklo šolsko leto preživela na drugi strani katedra, in sicer v naših predavalnicah na Fakulteti za humanistiko. Pridobila je namreč Osimovo štipendijo, ki omogoča osmim učiteljem vseh stopenj (vrtec, osnovna in srednja šola) iz Gorice, Trsta in Videmske pokrajine, da za eno leto na eni izmed slovenskih univerz poglobijo svoje znanje, ki ga bodo uporabili pri svojem delu. Štipendija predvideva, da si kandidat poišče mentorja na univerzi in z njim sodeluje. Ob koncu izobraževanja oziroma štipendije morajo kandidati predstaviti, kako bo novo znanje koristilo slovenski šoli v Italiji, ali predstaviti kakšno samostojno delo. »Jaz sem se za prijavo odločila prostovoljno, pa tudi po nasvetu kolegic, ki so to izkušnjo že imele in so bile nad njo navdušene. Navdušenja nad to štipendijo je vse več. Izbor je sedaj zato strožji, prednost ima tisti, ki še ni koristil te možnosti, ali tisti, ki predstavi boljši projekt. Jaz sem se prijavljala prvič. V šoli sem bila zadolžena tudi za šolsko knjižnico in za Cankarjevo tekmovanje v znanju slovenščine, ki se ga udeležujejo tudi naši dijaki. Hotela sem jih spodbuditi za tekmovanje in za branje zlasti v slovenščini napisanih del, zato sem želela poglobiti motivacijski pristop k dijakom. Začela sem iskati nekoga, ki bi imel primeren profil, da bi postal moj mentor. Kolega mi je svetoval prof. dr. Barbaro Pregelj, ki se ukvarja z motivacijskimi metodami za branje in s katero sva se ujeli že na uvodnem sestanku. Mojo prijavo so sprejeli. Za Novo Gorico sem se odločila tudi zato, ker mi je bila v primerjavi z Univerzo v Ljubljani neznanka, poleg tega pa menim, da je sicer butična, ampak zelo živahna in izjemno dinamična študijska ustanova,« je povedala Barbara.

V doktorski disertaciji se ukvarja s tržaškim humanistom Andreasom Rapiciusem, doktorirala pa je na Univerzi v Ljubljani. Na srednji šoli v Trstu poučuje že od leta 1994. Vrnitev v študijske klopi je od Barbare zahtevala tudi izbor predmetov, ki jih je obiskovala: »Po spletu sem pregledala sezam predmetov, potem pa sem skupaj z mentorico naredila seznam predmetov, ki bi mi pri nadaljnjem delu prišli najbolj prav. Obiskovala sem predavanja na dodiplomskem in podiplomskem študiju Slovenistike. Tako sem srečala študente, ki so bili stari skoraj toliko kot moji dijaki, in študente, ki so že starejši, odrasli. Obiskovala sem predmete Literatura na stičišču, Didaktika književnosti, Literarne ustvarjalke, Spolni stereotipi v mladinski književnosti, Didaktika jezika, Sodobne literarne vede, Slovenska književnost I, Osnove računalništva in Jezikovnosvetovalni seminar. Vse sem uskladila sama. Pri mojem nadaljnjem delu mi bo zagotovo najbolj koristila metodologija motivacije za branje. Spoznala sem tudi druge nove delovne pristope, kot je denimo pisanje prispevkov za Wikipedijo. Nadalje sem sodelovala pri projektu EDUKA2, pri katerem smo pripravljali berila zamejskih avtorjev za dijake.« Seveda mimo vprašanja o tem, kakšna je kot učiteljica, ne moremo: »Ne vem, kako me doživljajo moji dijaki, čeprav moram reči, da imam z njimi zelo dobre in celo prisrčne odnose. Recimo, da sem železna roka v mehki rokavici. Do svojih dijakov, ki me poznajo tudi po piškotih, izletih in še marsičem, skušam biti zelo prijazna, vendar sem mnenja, da najstniki potrebujejo meje in jasna navodila. Ne delamo jim usluge, če smo jim prijatelji. Domnevam, da sem kar zahtevna, vendar jim skušam nuditi vse, kar jim lahko dam.«

Barbari se zahvaljujemo za prijetno in prijazno družbo v preteklem študijskem letu ter za vse nasvete in anekdote, ki jih je med predavanji in odmori delila z nami. Želimo ji vse lepo na nadaljnji poti.

---