ART E P AKT

---

Nazaj

Projekt Digitalizacija kulturne dediščine aleksandrink

Avtorica članka: Vesna Bajc  (iz številke 3, december 2018)

V interdisciplinarnem projektu smo študenti in študentke ustvarili_e podatkovno bazo o aleksandrinkah, vanjo vpisali_e podatke o aleksandrinkah, ki jih bodo pridobili s študijem literature o aleksandrinkah in dokumentih, ki jih je pridobilo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. Fotografirali smo predmete, ki so pripadali aleksandrinkam, in pripravili virtualno razstavo.

Namen projekta, ki ga financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, je povezovanje visokošolskih zavodov z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem oz. regionalnem okolju ter izvajanje inovativnih prožnih oblik učenja za razvoj kompetenc in praktičnih izkušenj študentov.

Vodja projekta je bila prof. dr. Katja Mihurko Poniž, partnerja Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Goriški muzej, pedagoški mentorji izr. prof. dr. Narvika Bovcon (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani), Tina Smrekar (Akademija umetnosti, Univerza v Novi Gorici) in prof. dr. Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), delovna mentorja pa mag. Darinka Kozinc (Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink) in Rok Bavčar (Goriški muzej).

Pri projektu so sodelovali_e študenti in študentke Katjuša Uršič, Vesna Bajc, Mija Horvat, Nika Kravos (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), Saša Buti (Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem), Manca Koren (Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani), Blaž Štolar, Tiziano Biagi (Akademija umetnosti, Univerza v Novi Gorici), Gregor Kerševan in Matej Kočevar (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani).

Projekt je bil poučen in zelo zanimiv, na trenutke pa kar naporen in zahteven. Vesela sem, da sem sodelovala pri tem projektu, prek katerega sem spoznala tudi študente drugih smeri in se z njimi spoprijateljila. Naučila sem se veliko novega in spoznala, da so bile aleksandrinke še marsikaj drugega kot samo dojilje. Bile so pogumne ženske, ki so se zaradi želje po boljšem življenju odpravile v neznano. Marsikatera življenjska zgodba se me je globoko dotaknila. Z bazo podatkov, ki smo jo skupaj ustvarili, smo po mojem mnenju postavili dobre temelje za nadaljnje raziskave na tem področju. Vsi, ki smo sodelovali, smo se izpopolnili v timskemu delu.

---