Avtorica članka: Ana Cukjati (iz številke 2, april 2018)
Uvod
V članku predstavljam poimenovanja različnih poklicev. Preverila sem, ali so ti v različnih gradivih zapisani v moškem ali v ženskem spolu. Na začetku članka opredeljujem vlogo spolno občutljivega jezika, potem pa se osredotočam na analizo poimenovanja poklicev. Gradivo za obravnavo sem pridobila 3. novembra 2017 z interneta, in sicer iz razpisa prostih delovnih mest na Zavodu RS za zaposlovanje in iz besedilnega korpusa Kres.
Oris Stabejevega članka Seksizem kot jezikovnopolitični problem
Pred nekaj leti je bilo v povezavi z gibanjem za neseksistično rabo jezikov največ povedanega in menda tudi ukrenjenega. Stabej je v članku iz leta 1997 oblikoval temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika (Stabej 1997, str. 245). V slovenščini naj bi bil moški spol proti ženskemu nezaznamovan, kar po Toporišiču pomeni, da »se v primerih, ko je jasno, za kateri spol gre, samostalniške besede in oblike moškega spola lahko rabijo namesto ženskih: Ana (to dekle) je arhitekt« (Toporišič 1976, str. 202). Pobudo za obojespolno izražanje v jeziku je Stabeju dal ljubljanski mestni svet. Profesorica Pogorelec je namreč prejela telefaks, v katerem so jo prosili, da odpravi redakcijo poslovnika mestnega sveta tako, da se v vseh odločbah uporabi dvospolna oblika. Stabej in profesorica Pogorelec sta zadevo obrazložila z zapisom z izhodiščno moško obliko in dodanim obrazilom za ženski spol, ločenim od moške oblike s poševnico, in tako pokazala, da je takšna oblika nesmiselna (Stabej 1997, str. 245–246).
Kolumnist Marko Crnkovič je v svojem članku izpostavil politično korektnost, češ da javno izražanje ne bi smelo privilegirati nobene skupine državljanov, v tem primeru moških, zato se s pobudo ljubljanskega mestnega sveta strinja. Stabej je na provokativni članek odgovoril z drugim člankom, v katerem je povsod uporabil obojespolno izražanje s poševnico in s tem dokazal, da dvojne oblike ničesar ne rešujejo, ampak so kvečjemu nepregledne (Stabej 1997, str. 247–249).
Stabej je nekoč sodeloval z Uradom za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije in skupaj so se ukvarjali z vprašanji jezikovne enakopravnosti žensk in moških. Avtor na tem mestu omeni, da moški spol ni povsod nezaznamovan, saj so se obojne oblike deloma že uveljavile na nekaterih področjih, denimo v primeru spoštovane poslušalke in cenjeni gledalci. V vsakem besedilu pa se, zaradi skladenjskih zadreg, dvospolne oblike ne morejo uveljaviti, a so to jezikoslovci vseeno poskušali. Državni zbor je sprejel sklep o obojespolni redakciji šolske zakonodaje, za izvedbo le-te pa je moral poskrbeti predlagatelj zakonov, Ministrstvo za šolstvo in šport. Kjer je bilo mogoče, so Stabej in ostali jezikoslovci neujemalne samostalniške prilastke pretvorili v pridevniške ujemalne, uveljavili so posebno distribucijo veznikov, izogibali so se posebnim ločilom, recimo poševnici, kjer je bilo mogoče (Stabej 1997, 249–254).
Stabej zaključuje s tem, da je na področju odpravljanja seksizma v jeziku ostal dejaven le Urad za žensko politiko. Navaja tudi, da je 22. maja 1997 v Uradnem listu Republike Slovenije izšla »standardna klasifikacija poklicev, opravljena skoraj dosledno v obojespolni redakciji« (Stabej 1997, str. 256). Če njegova trditev drži, se bo pokazalo v raziskavi, ki sem jo opravila in strnila v članek.
Vloga spolno občutljivega jezika
V jezikoslovju je vprašanje o nezaznamovanosti moškega spola zelo prisotno. Moderne raziskave spola in jezika so se razcvetele v zgodnjih 70. letih, sprožil pa jih je drugi val ženskega gibanja na zahodu (Kranjc s sod. 2013, str. 233).
Novinarka Nina Meh je v svojem članku pisala o tem, kako jezik kaže na podrejenost ženske:
Kadar ženska in moški v baru skupaj sedeta za mizo ter ženska naroči pivo, moški pa kavo, se prav lahko zgodi, da bo natakar, zatopljen v dnevno rutino, pivo postavil pred moškega. […] Skrite pomene družbenih praks, kot je recimo pitje piva, človek dojema predvsem na nezavedni ravni. Čeprav se na videz včasih zdi, da je jezik le sredstvo za sporazumevanje, je v resnici njegov vpliv veliko širši. Diskurzi, ki so sestavljeni iz besed, izjav, pomenov in drugih reprezentacijskih oblik, vsak dan ustvarjajo našo družbeno realnost. Sporočajo nam družbene normative in subtilno usmerjajo naš pogled na svet. Določajo tudi, da moramo žensko in moškega dojemati različno.(1)
V Nomotehničnih smernicah je zapisano, da se za oznako oseb, katerih spol ni vnaprej znan, uporablja moški spol. V Sloveniji Poslovnik državnega zbora v besedilu členov zakona določa »(obvezno) uporabo ženskega in moškega spola v prvih členih oziroma (posameznih) poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi 'naslavljanje' […] v moškem spolu.«(2) Problem pa nastane recimo pri Kazenskem zakoniku, saj vsebuje številne subjekte, ki se v slovenskem jeziku lahko zapišejo z uporabo ženskega ali moškega spola. V posebnem delu so tako uporabljene samo moške oblike pri poimenovanjih, ki niso temeljni subjekti predloga zakona (sodnik, državni tožilec, zdravnik, voznik motornega vozila …), medtem ko je pri temeljnih subjektih potrebno uporabljati tudi ženski spol (storilka, oškodovanka, obsojenka …). Vendar je »odločitev redaktorja oziroma predlagatelja o tem, kateri so v konkretnem zakonu ti subjekti, […] vsakokrat razmeroma zahtevna in tudi odgovorna.«(3)
Raziskava
Raziskavo o tem, ali se pri poimenovanjih poklicev uporablja moški ali ženski spol (ali oboje), sem začela 3. novembra 2017 z zbiranjem gradiva iz razpisa prostih delovnih mest Zavoda RS za zaposlovanje, nato pa sem preverila tudi dejansko rabo poimenovanja poklicev v spletnem besedilnem korpusu Kres (www.korpus-kres.net). Raziskala sem poimenovanje devetih poklicev, ki sem jih izbrala naključno (raziskala sem tiste, na katere sem najprej pomislila):
– medicinska sestra,(5)
– zidar/zidarka;
– voznik/voznica;
– tajnik/tajnica;
– čistilec/čistilka;
– mehanik/mehaničarka;
– zdravnik/zdravnica;
– visokošolski učitelj/visokošolska učiteljica;
– direktor/direktorica.
V obeh gradivih sem izbrane poklice poiskala in izpisala, kolikokrat se pojavlja katera oblika. Podatke, ki sem jih dobila iz raziskave, sem tudi analizirala in komentirala.
V razpisu prostih delovnih mest na Zavodu RS za zaposlovanje se za poimenovanje poklica medicinska sestra uporablja samo ženski spol (torej medicinska sestra), ne najdemo pa izrazov za moške, recimo zdravstveni tehnik. Za poimenovanje ostalih poklicev, torej zidar/zidarka, voznik/voznica, tajnik/tajnica, čistilec/čistilka, mehanik/mehaničarka, zdravnik/zdravnica, visokošolski učitelj/visokošolska učiteljica in direktor/direktorica, se uporablja samo moški spol (torej zidar, voznik, tajnik, čistilec, mehanik, zdravnik, visokošolski učitelj, direktor), zraven pa piše M/Ž, kar pomeni, da poklic lahko opravljajo tako moški kot tudi ženske.(4) Kot je razvidno iz podatkov, so seksizem v nomenklaturi poklicev očitno želeli odpraviti tako, da so zraven poklica v moški obliki samo dodali M/Ž, kar pomeni, da tudi če je poklic zapisan v moški obliki (zaradi generičnosti moškega spola), ga lahko opravljajo tako moški kot tudi ženske, vseeno pa ostaja dejstvo, da so poklici (razen v primeru medicinske sestre) zapisani v moški obliki.
Za razpisom prostih delovnih mest Zavoda RS za zaposlovanje sem pregledala spletni besedilni korpus Kres, saj v korpusih lahko preverimo dejansko rabo besed. V iskalnik sem vsak poklic v imenovalniku ednine najprej vpisala v moški in nato še v ženski obliki. Pridobljeni podatki so razvidni iz Tabele 1.
|
POKLIC |
ŠTEVILO ZADETKOV |
|
|
MOŠKI SPOL |
ŽENSKI SPOL |
|
|
- Medicinski tehnik, zdravstveni tehnik, zdravstvenik, *medicinski brat, - medicinska sestra.(5) |
145 |
1.237 |
|
- Zidar, - zidarka. |
871 |
3 |
|
- Voznik tovornjaka, - voznica tovornjaka.(6) |
169 |
1 |
|
- Tajnik, - tajnica. |
1.670 |
1.741 |
|
- Čistilec, - čistilka.(7) |
256 |
324 |
|
- Mehanik, - mehaničarka. |
1.391 |
/ |
|
- Zdravnik, - zdravnica. |
20.184 |
1.233 |
|
- Visokošolski učitelj, - visokošolska učiteljica. |
559 |
19 |
|
- Direktor, - direktorica. |
18.228 |
2.988 |
Tabela 1: Poimenovanje poklicev v spletnem korpusu Kres(8)
Za poimenovanje poklica medicinska sestra v točno taki obliki, torej medicinska sestra, se uporablja samo ženski spol, saj imamo za moškega, ki ta poklic opravlja, drugačna poimenovanja, in sicer zdravstveni tehnik, medicinski tehnik, zdravstvenik in slovnično neuveljavljeno obliko medicinski brat – za vse te oblike sem v korpusu dobila precej manj zadetkov kot za žensko obliko. Za poimenovanje poklica mehanik/mehaničarka se v korpusu Kres pojavlja le oblika za moški spol, torej mehanik, kar lahko razumemo kot namigovanje, da ženske teh poklicev ne opravljajo oziroma da te poklice opravlja več moških kot žensk; podobno velja za poimenovanje poklicev zidar/zidarka, voznik/voznica, zdravnik/zdravnica, visokošolski učitelj/visokošolska učiteljica in direktor/direktorica, saj oblika za moški spol neprimerno prevladuje (zidar, voznik (tovornjaka), zdravnik, visokošolski učitelj, direktor). Za poimenovanje poklica tajnik/tajnica se uporabljata bolj ali manj obe obliki, torej tajnik in tajnica, enako velja za poimenovanje poklica čistilec/čistilka, saj se obliki čistilec/čistilka pojavljata približno enako.
Predlogi izogibanja večinski rabi moškega spola v poklicih
Renata Šribar v svojem članku navaja nekaj predlogov, kako bi se lahko izognili večinski rabi moškega spola v poklicih. Prvi predlog je uporaba množinskega samostalnika v formalnem tekstu (delavstvo namesto delavci) in v tekstu, ki vključuje osebni slog (študentarija namesto študenti). Drugi predlog je uporaba glagolnika kot samostalniške besede ali uporabo nadomestnega samostalnika, ki ni v moškem spolu, a ta raba je možna samo v določenih kontekstih (arhivarjenje/arhivarstvo je pomembno opravilo namesto arhivarji opravljajo pomembno opravilo). Tretji predlog je raba samostalnikov, ki označujejo osebe v ženski in moški obliki, in sicer v formalnem tekstu (poslušalstvo). V tekstu, ki vključuje osebni slog, lahko uporabimo tudi obe obliki, torej moško in žensko (poslušalke in poslušalci), v tekstu, ki pa je administrativne narave, lahko uporabimo okrajšave za drugo spolno zaznamovano obliko samostalnika (učenec/ka) (Šribar 2010, str. 1–6).
Sklep
Iz rezultatov raziskave iz leta 2017 je razvidno, da odprava seksizma v jeziku ni bila ravno uspešna. Generičnost moškega spola še vedno prevladuje – v razpisu prostih delovnih mest Zavoda RS za zaposlovanje popolnoma, v dejanski rabi pa večinoma. Nezaznamovanost moškega spola je torej še vedno problem, ki se ga večina ljudi sploh ne zaveda. Dandanes naj bi veljala enakopravnost obeh spolov, pa vendar je v jeziku skritih nekaj dokazov, ki kažejo ravno nasprotno.
Literatura
Kranjc, Simona s sod. 2013. Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini. V: Obdobja 32: Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (uredila: Andreja Žele). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 233–237.
Stabej, Marko. 1997. Seksizem kot jezikovnopolitični problem. V: 33. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (uredila: Aleksandra Derganc). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, str. 245–256.
Šribar, Renata. 2010. Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Komisija za ženske v znanosti.
Toporišič, Jože. 1976. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Sklici
(1) Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zensko-podreja-tudi-jezik/338214 (dostop 3. november 2017).
(2) Vir: http://www.svz.gov.si/fileadmin/svz.gov.si/pageuploads/Dokumenti/Nomotehnicne_smer.pdf (dostop 3. november 2017).
(3) Vir: prav tam.
(4) Vir: https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta (dostop 3. november 2017).
(5) Zvezdica (*) označuje neslovničen primer.
(6)Poklic voznik/voznica je sporen, ker se v korpusu pojavljata tudi besedi voznik in voznica, ki ne predstavljata poklica, pač pa vsako osebo, ki nekaj vozi (veliko ljudi ima vozniški izpit, a voznik/voznica ni njihov poklic), zato sem se odločila za primerjanje zadetkov besedne zveze voznik tovornjaka in voznica tovornjaka.
(7)Iz zadetkov sem izločila čistilce zraka in podobne predmete, ki vsebujejo besedo čistilec, saj v tovrstnih primerih ne gre za poklic.
(8) Vir: www.korpus-kres.net (dostop 3. november 2017).