ART E P AKT

---

Nazaj

V čarovniškem svetu Harryja Potterja

Avtorica članka: Ana Cukjati  (iz številke 2, april 2018)

Zagotovo ga ni človeka, ki ne bi poznal mladega čarovnika Harryja Potterja, ki se s prijatelji bori proti zlobnemu čarovniku Mrlakensteinu. Harryja je ustvarila angleška pisateljica J. K. Rowling, ko je o njem in njegovem čarovniškem svetu začela pisati romane, kmalu pa so njegovo zgodbo prenesli tudi na velika platna. Precej prizorov v seriji filmov o Harryju Potterju so snemali v angleškem studiu Leavesden Film Studios, zdaj imenovanem Warner Bros. Studios, Leavesden, v katerega imajo danes vstop tudi oboževalci mladega čarovnika.

21. november 2017, Nova Gorica

Angleška pisateljica Joanne Rowling, znana kot J. K. Rowling, je prvi roman o Harryju Potterju, ki nosi naslov Harry Potter in kamen modrosti in je hkrati tudi njen prvenec, izdala leta 1997. Roman je dokončala že dve leti prej, a ga je zavrnilo kar 12 založb. Kasneje se je Barry Cunningham pri založbi Bloomsbury vendarle odločil, da bo roman izdal, in njegova odločitev je bila vse prej kot napačna – knjiga je že po petih mesecih prejela prvo nagrado, ki so ji sledile še naslednje, poleg tega pa so bile nad romanom navdušene množice ljudi. Tako je Kamnu modrosti sledilo še šest knjig: Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabana, Ognjeni kelih, Feniksov red, Princ mešane krvi in Svetinje smrti; zadnji roman iz zbirke je izšel deset let po prvem, leta 2007. Romane o Harryju Potterju danes pozna ves svet in prevedeni so v kar 65 jezikov, tudi v slovenščino.

Od knjige do filma

Leta 1997 je producent David Heyman iskal otroško knjigo, po kateri bi lahko posnel dober film, in predlagali so mu roman Harry Potter in kamen modrosti. Heyman se je obrnil na ameriško produkcijsko hišo Warner Bros., ki je leta 1999 dobila pravice za filmsko adaptacijo romana. Film z enakim naslovom, kot ga ima roman, je izšel leta 2001, režiral pa ga je Chris Columbus. Za glavne igralce, ki so morali po zahtevi J. K. Rowling biti Britanci ali Irci, so izbrali Daniela Radcliffa (Harry Potter), Ruperta Grinta (Ron Weasley), Emmo Watson (Hermiona Granger), Richarda Harrisa (Albus Dumbledore), Maggie Smith (Minerva McHudurra), Robbieja Coltrana (Hagrid) in Alana Rickmana (Robaus Raws). Film je pri gledalcih požel veliko uspeha, zato so posneli še sedem filmov; zadnji z naslovom Harry Potter in Svetinje smrti - 2. del je izšel leta 2011.

Film Harry Potter in Svetinje smrti - 2. del so končali snemati leta 2010 in ustvarjalcem je ostalo veliko filmskih rekvizitov, kostumov in prizorišč, ki jim jih je bilo škoda uničiti. Odločili so se, da bodo vse ohranili v studiu, v katerem so posneli precej filmskih prizorov. Studio, ki se danes imenuje Warner Bros. Studios, Leavesden, je vrata za oboževalce odprl 31. marca 2012 in od takrat navdušuje vse, ki si želijo vstopiti v zakulisje serije filmov o Harryju Potterju. Vstopnice je treba prek spleta rezervirati vnaprej, navadna vstopnica za odraslega stane 39 funtov (43,96 €). Ko pa enkrat vstopiš v studio, si v njem lahko ves dan, a povprečen ogled traja približno tri ure.

Preden se začne ogled studia, oboževalce že v preddverju pozdravi lutka Jedca smrti, leteči avto gospoda Weasleyja in trgovina s spominki, v kateri lahko najdejo sladkarije, ki jih prodaja gospa na vlaku, ki pelje na Bradavičarsko akademijo za čarovnike in čarovnice, čarobne palice, plišaste živali čarovnikov, obeske, nakit in še mnogo drugega iz serije filmov.

Ko se začne ogled studia, karizmatičen animator oboževalce najprej seznani, kako bo potekal ogled (ki ni voden), potem pa se pomaknejo v naslednji prostor s filmskim platnom, kjer si ogledajo kratko predstavitev studia, v kateri nastopajo glavni igralci serije filmov o Harryju Potterju. Ko je predstavitve konec, se filmsko platno dvigne, za njim pa obiskovalce studia pozdravi vhod v Veliko dvorano na Bradavičarki. Dvorana je ogromna in v njej so vsi rekviziti, ki so bili uporabljeni v filmih – mize, za katerimi sedijo štirje domovi na Bradavičarki, lebdeče sveče ali buče, če oboževalci v studio vstopijo za noč čarovnic, na koncu Dvorane pa se nahaja dvignjeni oder z lutkami profesorjev na Bradavičarki in mizo, za katero sedijo.

Ko se obiskovalci sprehodijo naprej po studiu, vidijo najrazličnejše rekvizite in prizorišča: kostume, slike (tudi portret debele dame), Zrcalo ajneneperh, spalnico in dnevno sobo doma Gryfindoma, v katerem so bili Harry Potter in njegovi prijatelji, samorogovo kri in trolov smrkelj, Dumbledorjevo pisarno in mislito, ognjeni kelih, zlato jajce in pokal Trišolskega turnirja, Hagridovo kočo, leteče metle, notranjost hiše družine Weasley, notranjost Ministrstva za čaranje, radiromaro in še mnogo drugega. Za tem se obiskovalci odpravijo v Prepovedani gozd, v katerem jih čaka megla in pajki z Aragogom na čelu, vreme pa lahko spreminjajo sami, ko s pritiskom na gumb ustvarijo veter ali grmenje in bliskanje. Po Prepovedanem gozdu se oboževalci znajdejo na peronu devet in tri četrtine, na katerem je vlak, ki pelje na Bradavičarko. S perona odidejo v lokal, v katerem strežejo tudi maslenušek, eno priljubljenih pijač v čarovniškem svetu. Ko stopijo iz lokala, se znajdejo v edinem delu studia, ki je zunaj. Tam si lahko ogledajo trinadstropni avtobus Vitez ponočnjak, hišo družine Dursley na Rožmarinovi ulici 4, propadlo hišo družine Potter, most na Bradavičarki, ogromne šahovske figure, ne nazadnje pa avto gospoda Weasleyja in leteči motor, ki ga je vozil Hagrid – na oziroma v obeh vozilih se lahko fotografirajo.

Za tem se obiskovalci studia spet vrnejo v notranjost, kjer si najprej ogledajo vse, kar je povezano s čarobnimi bitji: maske goblinov, uslužbencev v Gringottu, hišnega vilinca Trapetsa, učbenik Pošastna knjiga o pošastih, Harryjevo sovo Hedwig, morakvarja in še mnogo več. Sledi prostor, v katerem so razstavljene najrazličnejše makete in načrti prizorišč v seriji filmov. Za tem oboževalci stopijo na Prečno ulico, kjer si lahko ogledajo čarovniško banko Gringott in trgovine s čarovniško opremo. Iz Prečne ulice hodnik vodi v zadnji prostor v studiu, ki poskrbi za čudovit zaključek ogleda – na sredi ogromnega prostora se razprostira grad, ki ni nič drugega kot ogromna maketa mogočne Bradavičarke, ki jo vidimo v filmih. Ob filmski glasbi v ozadju in ljudmi, ki v veličastno čarovniško akademijo strmijo z odprtimi usti, ob njej težko ostaneš ravnodušen, od studia pa se ne moreš posloviti brez solz v očeh.

---