ART E P AKT

---

Nazaj

Pesem Evrovizije iz prve roke

Zbrala in uredila: Anika Velišček, prevedla: Ana Cukjati  (iz številke 2, april 2018)

Največji evropski (in širše) glasbeni festival, Evrosong ali Pesem Evrovizije, je zagotovo mnogo več kot izbor za najboljšo pesem Evrope. V naslednjih mesecih bo o tem veliko napisanega. Letos bo izbor prvič potekal na Portugalskem. Slovenija si že od leta 1995 prizadeva, da bi na tem tekmovanju zmagala, a v paketu vedno nekaj zmanjka. O zmagovalnem evrovizijskem paketu iz držav, ki so že zmagale, smo se pogovarjali s študenti, ki so na Univerzo v Novi Gorici prišli na prakso ali izmenjavo Erasmus.

Zmago Turčiji je leta 2003 prinesla Sertab Erener, ki je v Rigi zmagala s skladbo Everyway That I Can.

Mete Arkin, Turčija

Ne vem natančno, koliko in kdo najbolj gleda Evrovzijo, vendar lahko rečem, da jo mladi študentje gledamo, poslušamo, navijamo za pevce in je ne zamudimo. Zmaga na Evroviziji je kot zmaga v nogometu. Je preizkušnja, da vidimo, kakšne so naše prednosti in kakšno je naše znanje v primerjavi z ostalimi državami. Mislim, da smo Turki imeli kar nekaj dobrih skladb. Seveda se spomnim Sertab Erener, ki je zmagala leta 2003 in je prva pela v angleščini, prej so bile vse turške skladbe na Evrosongu zapete v turščini. Sertab je imela res dober vokal in plesni nastop. Še vedno je popularna in dejavna, ne poslušam njenih pesmi, vendar poznam ljudi, ki jih. Mislim, da so bili tudi drugi predstavniki dobri, na primer bend Athena, ki je leta 2004 zapel pesem For Real in z njo pristal na četrtem mestu. Všeč mi je bila tudi skupina Manga, ki se je leta 2015 predstavila s skladbo We Could Be the Same.

Pisalo se je leto 2011, ko sta v Sloveniji slavili Maja Keuc in njena skladba Vanilija. Na izboru v Düsseldorfu v Nemčiji sta zmagala Ell in Nikki, ki sta z balado Running Scared prinesla prvo zmago Azerbajdžanu.

Nijat Rahimli, Azerbajdžan

Pri nas je Evrosong bolj priljubljen kot v Sloveniji in v Evropi. Rekel bi, da ga je leta 2011 spremljalo 90 odstotkov študentov, med katerimi je zelo priljubljen. Zmage leta 2011 ni nihče pričakoval, pač pa smo pričakovali, da bomo med petimi najboljšimi. Nad zmago smo bili torej zelo presenečeni. Zmagovalna skladba mi je bila všeč, prav tako nastop. V Azerbajdžanu je to bila velika slovesnost. Ta dogodek je bil redek in neverjeten, ker smo majhna država, a smo zmagali v nečem, kar je evropsko. O tem se je govorilo po televiziji, radiu, družbenih omrežjih, časopisih, skratka, povsod. Tisto noč, ko smo zmagali, je veliko prebivalcev Bakuja praznovalo z zastavami na ulicah. Pa še ena zanimivost glede zmage – ko so Azerbajdžan razglasili za zmagovalca, je Nigar začel mahati s turško zastavo. Ta trenutek je torej navdušil tudi Turčijo in njene prebivalce, o čemer so govorili tudi v medijih. Razložili so, da ni zmagal samo Azerbajdžan, ampak tudi Turčija in ves turški svet. Ta trenutek je še enkrat dokazal rek, da smo dve državi, a en narod. Velik dogodek je bil tudi čez leto dni, ko smo v Bakuju gostili Evrosong mi. Dogodka se nisem udeležil, ker sem živel v Ganji, drugem največjem mestu v Azerbajdžanu. Pri izvedbi tekmovanja je pomagalo veliko študentov. Še enkrat – zmage nismo pričakovali, jaz sem jo bolj pričakoval takrat, ko smo na Evrosong poslali AySela in Arasha s skladbo Always.

Leta 2007 je Srbiji zmago prinesla Marija Šerifović, ki je v srbščini zapela pesem Molitva.

Taša Cvetković, Srbija

Zmage Marije Šerifović nismo pričakovali, bili smo precej presenečeni. Mislim, da je najbolj prepričala interpretacija pesmi. Sam nastop ni bil nič posebnega, prav tako besedila pesmi ni razumelo veliko ljudi, saj je Marija pela v srbščini. Po tej zmagi je postala zelo poznana, danes pa ni kaj veliko slišati o njej. Na Evrosongu so bili tudi drugi uspešni predstavniki Srbije. Meni je bila izjemno všeč Jelena Tomašević, ki je pela pesem Oro. To je bilo leta 2008, ko smo izbor gostili v Beogradu. Od slovenskih predstavnikov poznam Evo Boto, verjetno se mi je v spomin vtisnila njena pesem.

Ukrajina je na Evroviziji zmagala dvakrat, in sicer leta 2004 in leta 2016. Najprej je zmagala Ruslana s skladbo Wild Dances, drugič pa Jamala s skladbo 1944.

Marianna Zaitseva, Ukrajina

Dolgo časa nazaj je bila Evrovizija v Ukrajini zelo priljubljena, zdaj pa ljudi ne zanima več in se skoraj ne pogovarjajo o njej, mogoče jo spremlja 20–30 odstotkov prebivalcev. Ko smo prvič zmagali, je bilo veliko ljudi ponosnih, a ko je leta 2016 zmagala Jamala, se veliko ljudi ni strinjalo s tem – pesem so povezali s politiko, kar pa je bilo sporno. Jamaline zmage nismo pričakovali, pesem mi ni bila všeč. Očitno je prav tragična zgodba, polna čustev, prepričala ljudi. Ruslanina pesem je bila divja in plesna in zanimivo je, da pevke ne vidimo več na sceni, pač pa je bolj priljubljena Jamala, ki je tudi članica žirije na Evroviziji. V žiriji je tudi Verka Serduchka, ki je prav tako tekmovala na Evroviziji in se leta 2007 uvrstila na drugo mesto.

Viktoriia Liapun, Ukrajina

V preteklosti je bila Evrovizija bolj popularna, ko so jo spremljali mladi, pa tudi starejši. Za mlade je zdaj zagotovo bolj zanimiva Mladinska pesem Evrovizije, kjer tekmujejo mlajši do 16 let.

Ko smo Ukrajinci zmagali leta 2004, so vsi govorili o tem, in to povsod. Ruslanino pesem so vrteli na radiu, slišati jo je bilo tudi po televiziji. Ljudje so plesali in peli njeno pesem, ki je bila vesela in razgibana, zato so vsi želeli plesati ob njej. Jamalina skladba 1944 je ravno nasprotna, a ima bogato zgodovino. Govori o krimskih Tatarih, ki so se v preteklosti naselili na polotok Krim. Med veliko državljansko vojno je bilo krimskim Tatarom težko, pesem pa govori tudi o današnji situaciji na Krimu. Menim, da sta obe zmagi zasluženi. Pevki in njuni skladbi sta mi zelo všeč, obe imata svoj pomen, še posebej 1944. Mislim, da je najbolj pomembno to, da ljudje obe pesmi poslušajo. Ukrajinci ju še vedno, poslušajo pa tudi druge skladbe ukrajinskih tekmovalcev, ki so peli na predizboru za Evrovizijo, niso pa zmagali.

Daria Balo, Ukrajina

V naši državi je Evrovzija priljubljena, še posebej pri mladih. Obeh zmag smo bili zelo veseli in sta se nam zdeli neverjetni, čeprav smo v naše predstavnike verjeli. Vsekakor je neverjeten občutek, ko zmaga tvoja država. Zadnja zmagovalna pesem, 1944, je bila v vseh pogledih dobra – glasba, zgodba in njen pomen, posebni učinki na odru in pevkin glas. Zdi se mi, da naši predstavnici, ki sta zmagali (Ruslana in Jamala), nista več priljubljeni. Ko smo gostili Evrosong, je pri organizaciji dogodka sodelovalo veliko ljudi, tudi študentov, ki so se javili prostovoljno. To je bil velik dogodek, ki ga je poostreno nadzorovala tudi policija.

---