Avtorica članka: Mateja Konič (iz številke 1, oktober 2017)
V nedeljo, 6. avgusta 2017, sem stopila skozi vrata konjušnice Miramare na obronkih Trsta in si ogledala eno izmed najlepših razstav, ki sem jih kdaj videla – Il Liberty oziroma Liberty v Trstu.
Liberty, art nouveau, stile floreale, jugendstil, modernizem, secesija – vsi ti izrazi so sinonimi za umetnostno gibanje med leti 1890 in 1914, torej prav pred prvo svetovno vojno. Vplivalo je na arhitekturo in likovno umetnost, pa tudi na vsakdanje predmete, recimo stole, krožnike, žlice, kozice – vse vsakodnevne pripomočke, ki so postali del »uporabne« umetnosti.
Bila je umetnost dekoracije, umetnost, ki je olepševala vsakdan in postavila vsakodnevne predmete v luč umetniškega sijaja. Objekti so postali izumetničeni, polni detajlov, prijetni, polni ostrih in ukrivljenih robov. Najbolj so izstopali ukrivljeni robovi in prepleteni motivi rož in rastlin – prav zaradi tega se je v Italiji stil imenoval stile floreale, kar pomeni rožni stil. Poleg tega se je v tem času razcvetela uporaba tiska, grafik in litografij, ki so jih uporabili za plakate. Ti živobarvni plakati so vabili na razne predstave, kulturne prireditve, bili so takratna reklama, takratni hit trenutka, izpostavljeni so bili v časopisih in na vogalih ulice.
Na razstavi Liberty v Trstu je razstavljenih več kot 200 umetnin, in sicer največ čeških in slovaških umetnikov. V največjem sijaju se kažejo grafike Alfonsa Mucha, češkega art nouveau umetnika. Znan je bil po tiskanih plakatih – nekatere njegove grafike so uporabili na bankovcih, in sicer za 100 čeških kron.
Med njegovimi deli je na ogled tudi serija litografij z naslovom Umetnosti. V seriji je upodobil različna dekleta, vsaka predstavlja eno izmed umetnosti tako kot grške muze: poezijo, ples, glasbo in slikarstvo.
Poleg živobarvnih litografij so na razstavi na ogled tudi oblačila, razno pohištvo in okrašeni predmeti, recimo vaze in krožniki. Na ogledu je tudi nekaj okrasnih predmetov, kot so verižice, uhani, prstani in ogrlice, ki so se tudi podredili secesijskemu gibanju v času pred vojno. V njih vidimo izrazit rožni motiv, zale zaobljene poteze in lesket mnogih, čistih primarnih barv – tako kot tudi na velikih, vabljivih plakatih.
Najbolj očarljiva med vsemi umetninami je nedvomno Muchova coup de théâtre – akvarel, skoraj sedem metrov širok, visok pa kar tri metre –, ki ga je Mucha pripravil za paviljon Bosne in Hercegovine na svetovni razstavi v Parizu leta 1900. Že veličina dela vzame sapo, popolnoma pa jo izgubimo, ko se zatopimo v detajle in v graciozne oblike naslikanih likov. Nepojmljiv je tudi občutek tridimenzionalnosti, ki je mojstrsko izpostavljen, čeprav je akvarel zelo ploskovit in barve zelo nežne, so skoraj neopazni oblaki mehkih pastelov. Prav tipičen rob figur, obrobljen s črno barvo, ki so ga umetniki secesije pogosto uporabljali, daje nadnaravni smisel pomembnosti oblik in delu vdahne potrebno življenje ob zbledelih barvah. To je delo, ki si ga je vredno ogledati na lastne oči – Mucha je resnično pravi mojster secesijskega gibanja.
Vendar Mucha ni edini mojster, ki ga je vredno omeniti – na razstavi je tudi nekaj del Gustava Klimta, Josefa Hoffmana, Otta Wagnerja, Kolomana Moserja, Emanuela Nováka, Jana Kotěra in mnogih drugih, ki so ravno tako pustili svoj pečat v umetnostni zgodovini. Vsako delo, predmet ali obleka ti popolnoma vzame dih.
Razstava je odprla svoja vrata 22. junija 2017. Pri tem je sodelovalo italijansko ministrstvo za kulturo in turizem ter Praški muzej dekorativne umetnosti, ki je posodil večino umetnin na ogled. Razstavo so priredili pod vodstvom direktorice Praškega muzeja dekorativne umetnosti, Helene Koenigsmarkove, in umetniške zgodovinarke Roselle Fabiani.
Zadnji dan za ogled razstave je 7. januar 2018. Odprta je vsak dan od 9:00 do 19:00, vstopnina je 10 evrov, za študente in dijake pa 8 evrov.