Študentska revija Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici   » o reviji


Nazaj


O tem, zakaj rada plešem in kateri je moj najljubši ples

Avtorica članka: Lionella Costantini  (iz številke 1, oktober 2017)

»Zakaj plešeš?« in »Kaj ti pomeni ples?« sta najbolj pogosti vprašanji, ki mi jih zastavljajo prijatelji in sorodniki. Odgovor pa je vedno ta: »Plešem, ker mi je všeč, ker me sprosti, me umirja in uživam v tem.«

Plesati sem začela, ko sem bila stara sedem let. Najprej sem se začela ukvarjati z ritmično gimnastiko, ki je nekakšna mešanica plesa in športa, nato z modernim plesom (hip hop), jazzom, zdaj pa se ukvarjam tudi z latinsko-ameriškimi in standardnimi plesi. Latinsko-ameriški plesi so rumba, salsa, ča-ča-ča, jive in drugi, standardni plesi pa dunajski valček, angleški valček, tango, fokstrot. Vsak ples ima svoje lastne značilnosti in tako se razlikuje od ostalih. Na primer, standardne plese navadno plešemo v tako imenovani zaprti drži, latinsko-ameriške pa navadno v odprti drži. Standardni plesi so po navadi počasnejši, latinsko-ameriški pa hitrejši in živahnejši.

Od vseh vrst plesov imam najraje salso. Njenega izvora ni mogoče natančno določiti, vendar mnogi menijo, da so Kubanci ustvarili ta eksplozivni plesni slog, ki je osvojil svet. Verjetno so države, kot so Kolumbija, Portoriko, Dominikanska republika, Mehika in druge države Latinske Amerike imele vpliv na razvoj te vrste plesa. S svojimi prelivajočimi se ritmi salsa potegne plesalčevo telo v prvinske gibe, ga premakne do meje njegovih telesnih zmožnosti ter vzbudi njegov notranji nemir. Zaradi svoje univerzalnosti je izjemno popularen ples po vsem svetu, tudi v Evropi, kjer ga plešejo v vseh večjih klubih.

Poznamo več vrst salse, na primer kubansko salso, New York Style, Los Angeles Style, Cali Style in drugi. Od teh je, po mojem mnenju, najlepša kubanska salsa. To je vrsta salse, ki se jo pleše, kot že ime pravi, na Kubi. Ker je naš učitelj iz Kube, se sedaj lahko kubansko salso pleše tudi v Novi Gorici. Kubansko salso sem začela plesati pred nekaj meseci. V hipu me je navdušila in očarala s posebnim ritmom in hitrimi gibi. Kubansko salso plešemo v paru in kot sem že omenila, v odprti drži. To pomeni, da se plesalec in plesalka držita za roke in izvajata razne koreografije, ki jih imenujemo slike. Vsaka slika nosi svoje ime. Imena so po navadi v španščini, na primer dille que no, enchufla, setenta, sombrero ... Plesalec in plesalka se med plesom ne smeta nikoli izpustiti, med njima mora vedno biti nekaj stika. Roke imajo pomembno vlogo: plesalci in plesalke z rokami mahajo v ritmu, kar ustvarja poseben učinek. Zelo pomembna je tudi koordinacija med plesalko in plesalcem. Oba se morata istočasno gibati v ritmu glasbe.

Ključen pri tem plesu je odmor oziroma pavza v četrtem taktu. Plesalec naj bi pri plesu vodil plesalko in imel glavno vlogo, lahko pa se tudi zgodi, da je plesalka tista, ki vodi, ker plesalci niso dovolj odločni in samozavestni. Ritem kubanske salse je zelo hiter in verjetno se zato manj ljudi odloča zanjo. Glasba je živahna in spravi vsakega v dobro voljo in smeh. Ples pozitivno vpliva na vse, saj plesalec med plesanjem ne misli na nič drugega kot na sam ples. S plesom človek pozabi na vse, kar ga obkroža.

Plesne vaje potekajo, žal, samo enkrat na teden. To je, po mojem mnenju, najlepši dogodek v tednu. To je trenutek druženja, zabave, veselja in uživanja. Med vajami vsaka plesalka pleše z vsemi plesalci, tako da se med sabo vsi poznamo. S tem, da menjamo soplesalca, se naučimo plesati z vsakim, ne le s svojim soplesalcem. Pri plesu pa pogrešam to, da se ga mladi ne udeležujejo. Mladih, ki plešejo, je zelo malo, veliko pa je odraslih, starih med 30 in 40 let. Vaje so velikokrat naporne, saj se vsakokrat naučimo novega dela koreografije in prejšnjih slik ne ponavljamo. Zaradi tega moramo imeti zelo dober spomin in veliko vaditi doma.

Med poletjem naš plesni učitelj prireja razne dogodke oziroma plesne večere v Novi Gorici in Šempetru in lahko se jih udeležijo vsi, saj so brezplačni.

Menim, da je ples dobra priložnost, da se odpreš svetu, se vključiš v družbo, spoznaš novo kulturo, nove ljudi, predvsem pa se imamo vsi zelo, zelo lepo. Ples mi veliko pomeni, je način življenja, vrsta umetnosti in nekaj izjemno pomembnega in koristnega za vsakega.