Študentska revija Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici   » o reviji


Nazaj


Plešemo z Miho Peratom

Avtorica članka: Adrijana Berlot  (iz številke 3, december 2018)

Miha Perat je Primorec, ki je na številih plesnih tekmovanjih po svetu prejel ugledne dosežke in nagrade. Je plesni učitelj in zvezda televizijske oddaje Zvezde plešejo, še več, zmagovalna zvezda. Miha, ki je po izobrazbi diplomirani grafični oblikovalec, navdušuje tudi s svojo preprostostjo, dostopnostjo in nasmehom do ušes.

Najprej čestitke ob zmagi v drugi sezoni šova Zvezde plešejo, ki je v iztekajočem se letu prikoval ljudi pred male zaslone. Na Goriškem smo navijali zate, saj je bilo že po prvi sezoni z Majo Martino Merljak jasno, da kotiraš visoko. Si zmago pričakoval?

Zmage nisem pričakoval, sem pa po tihem verjel in upal. Sploh ko sem videl, kako Natalija Gros pleše, je bilo jasno, da lahko prideva daleč, vsaj do finala.

Slika

Miha Perat (Foto: Osebni arhiv Mihe Perata)

Je bil v drugi sezoni zaradi dobrega rezultata pritisk večji ali manjši, glede na to, da si že poznal potek tekmovanja?

Niti ne, ker ta delovni proces že poznam in je zame isti kot prejšnjo sezono, večji pritisk je bil zanjo. Profesionalni plesalci lahko svoje zvezdniške partnerje peljemo le tako daleč, kolikor je v njihovi zmožnosti. Čas, ki ga imamo na razpolago, je omejen, in več kot toliko se ne da.

Kako kamere, nastopi v živo in vpletenost gledalcev za televizijskimi zasloni vplivajo na samo tekmovanje? Zastavljeno je drugače kot plesna tekmovanja in ljudje, ki so glasovali od doma, niso vedno sodili plesnih nastopov. Je zaradi tega tekmovanje bolj napeto ali manj?

To je glavna razlika, saj te občinstvo ocenjuje kot človeka, ne kot plesalca. Ni dovolj, da samo dobro odplešeš, pomembno je, koliko si prijeten in simpatičen, kako izpadeš kot oseba in kakšno karizmo pokažeš. To sicer bolj velja za zvezdniške polovice naših parov, vendar smo bili tudi profesionalni plesalci pod drobnogledom. To, koliko smo se uspeli prikupiti gledalcem, je zagotovo veliko vplivalo na glasovanje. Format oddaje je pač tak in vsi vpleteni smo se tega zavedali že pred vstopom v šov. Tekmovanje zaradi tega ni bolj ali manj napeto, še vedno je bistven ples, ki je na koncu odločal o zmagovalcu.

V oddaji vidimo samo minuto in pol čudovitega plesa, kako potekajo priprave, pa je gledalcem skrito. Kako potekajo treningi in kdo sestavlja koreografije?

Priprave so zelo naporne in gledalci najbrž ne vedo, koliko dela in truda je vloženega. V nedeljo izvemo, kateri ples pripravljamo za naslednji teden, sestavljen pa mora biti že v ponedeljek. Koreografije profesionalni plesalci pripravljamo sami, medtem ko so glasba, scena in kostum že dodeljeni. Vsak zvezdnik ima enega jokerja, kar pomeni, da lahko en kostum v sezoni spremeni, če mu ta res ne odgovarja. Na nas je, da vse skupaj povežemo v celoto, da občinstvu predstavimo zgodbo, ki povezuje glasbo, sceno in sam ples. Dneva, namenjena izključno treningu, sta samo dva, saj so že na začetku tedna prisotne kamere, ki snemajo trening za nedeljsko oddajo, v sredo je studijska vaja, v petek pa generalka. Vnaprej se ve, katere plese se bo plesalo skozi celo sezono, in vsi pridemo na vrsto za vsak ples, v nedeljo zvečer pa konkretno izvemo, kateri ples pripravljamo za naslednji teden.

Tvoja plesna partnerka Natalija Gros se je izkazala za izvrstno plesalko. Bi rekel, da si ti veliko pripomogel k temu, da se je tako dobro odrezala, ali je občutek za ples že imela v sebi in ga je s tvojo pomočjo spustila na plano?

Natalija je res izvrstna plesalka in njena plezalna kariera ji je pri tem ogromno pomagala. Obvlada namreč svoje telo in pri plesu je to izjemnega pomena. Koraki in koreografija ji niso predstavljali veliko težav, predvsem pa je bila pri njej močna želja po plesu in izražanju na tak način. Ne bi rekel, da sem jaz veliko pripomogel k temu, a sva se kot plesni par dobro ujela in sproščeno vzdušje na treningu veliko pomaga. Ples je začutila, kar je bilo očitno vidno v najinih nedeljskih nastopih.

Zaradi napornih, natrpanih treningov za nedeljske nastope bi rekla, da je bil ples v oddaji tretiran bolj kot šport, čeprav je bila pravilnost korakov enako pomembna kot umetniški vtis. Kje je pri tebi ta meja med športom in umetnostjo? Bi rekel, da se je težje naučiti pravilnih figur ali v sebi odkriti občutek za ritem in glasbo?

Poznavanje in obvladanje koreografije sta bistvenega pomena, da se lahko sprostiš in začutiš glasbo – da ples prikažeš kot zgodbo, celoto, ki jo občinstvo začuti s tabo. Šele ko si zapomniš korake, lahko v ples vnašaš čustva in težo, sicer samo razmišljaš, kaj sledi, ples pa posledično ni tak, kot bi sicer bil. Zgodba je tisto, kar v ples vnašaš po osvojeni koreografiji. Za nedeljske nastope je potrebno oboje – tako izpiljeni koraki kot umetniški vtis.

Videli smo, da se odlično znajdeš tako v standardnih kot latinskoameriških plesih. Bi lahko rekel, da ti je ena vrsta ljubša od druge? Zakaj?

Vsak ples je po svoje lep in v vsakem lahko uživam, so mi pa latinskoameriški zagotovo bolj blizu. Konkretno pasodoble je ples, v katerem se najbolje počutim. Je ples s karakterjem, kar mi je všeč.

Slika

Miha v plesnem elementu (Foto: Osebni arhiv Mihe Perata)

Če pustimo oddajo Zvezde plešejo ob strani, se že dolgo ukvarjaš s plesom. Začel si s tekmovalnim plesom, dosegel veliko uspehov in svojo plesno kariero nadaljeval z učenjem plesa. Kako se je vse skupaj začelo?

Ja, s plesom se ukvarjam že dolgo, kar 31 let. Začel sem pri devetih letih in se 16 let tekmovalno ukvarjal s tem. Dosegel sem številne uspehe doma in v tujini in v svoji plesni karieri doživel res veliko. Bil sem del slovenske reprezentance in te izkušnje so mi prinesle marsikaj. Je pa profesionalna plesna kariera naporna in na neki točki sem se odločil, da je dovolj. Nikoli se nisem nehal ukvarjati s plesom, saj ga tudi poučujem, zato je ples še vedno del mojega vsakdana in v tem uživam.

Bolj uživaš v samem plesu ali ti je tekmovalni del kariere prinašal večje zadoščenje? Ti tudi poučevanje in širjenje plesne kulture prinaša enako mero zadovoljstva?

Važen je ples in širjenje plesne kulture. Uživam, ko svoje plesno znanje prenašam naprej in vidim, kako zadovoljni in veseli so ljudje, ko plešejo. Ko sem tekmoval, sem tekmoval zase, to kar počnem sedaj, pa je za druge. Plesna kultura pri nas ni ravno na vrhuncu in veseli me, da s svojim delom širim svoje znanje in dvigam ta nivo.

Kaj ti pomeni ples? Je pomemben del tvojega življenja?

Ples je že od otroštva velik del mojega življenja in mislim, da tudi vedno bo. Ples je zame sprostitev in sredstvo za izražanje.

Imaš pred sabo še kakšen konkreten cilj ali si na plesnem parketu dosegel že vse, kar si si zadal?

Kar se tiče konkretnih tekmovanj, sem seveda zaključil, se bom pa tudi v prihodnje ukvarjal s poučevanjem. Ravno letos odpiram samostojno plesno šolo, saj sem do zdaj učil za druge plesne šole. To mi predstavlja nov izziv, ki se ga veselim. Čeprav prinaša večjo odgovornost in več dela, ima tudi samostojnost svoje prednosti. Delal bom lahko tako, kot se meni zdi prav, in imel take tečaje, kot želim. Kot pred vsakim novim izzivom čutim malce negotovosti, vendar sem prepričan, da se bo tudi ta korak izkazal za pozitivnega.

Tvoji plesni tečaji so sproščeni in polni energije, ljudje brez plesnih izkušenj in predznanja pri tebi spoznavajo osnove plesa in gotovo je poseben občutek, ko ljudem pokažeš nekaj novega. Bi rekel, da ima ples svojo moč in da lahko vsakogar prevzame plesna vročica?

Sproščenost in zabava na mojih tečajih sta bistveni. Seveda se učimo plesati in vsi, ki pridejo na moje tečaje, se v prvi vrsti želijo naučiti plesa, vendar to še zdaleč ni vse. Ples je namreč način druženja – tako za par kot tudi za celotno skupino, ki tečaj obiskuje. Vse skupaj je zelo pozitivna izkušnja, in sicer zame, ki učim, in za tiste, ki se plesa učijo. Veliko tečajnikov se poveže med sabo in se po tečaju ustavijo še na kozarčku, ob katerem se družijo. Redko si vzamemo čas zase, za svojega partnerja in družbo, zato so večeri, ko plešemo, za mnoge edini oddih od natrpanega in napornega življenja. Tu ima ples gotovo svojo moč, saj prinaša zadovoljstvo, veselje in sproščenost. Tudi ko še ne obvladaš korakov, lahko uživaš s svojim partnerjem, v glasbi in vzdušju, zato bi rekel, da lahko vsakdo najde veselje v tem.

Ena od skupin, ki jo poučuješ, je skupina ljudi s posebnimi potrebami. Sama menim, da je ravno pri njih najbolj razvidno, kako pozitivno ples vpliva na posameznika, saj je sreča na njihovih obrazih, ko pričnete s tečajem, več kot očitna. Bi se strinjal s tem?

Zagotovo. Na delo z njimi sem najbolj ponosen in vesel sem, da me je medobčinsko društvo Sožitje v Novi Gorici povabilo k sodelovanju z njimi. Poučevanje varovancev je veliko bolj zahtevno in zahteva veliko več truda in potrpljenja kot delo z ostalimi tečajniki, vendar je njihov odziv in energija, ki jo prinesejo, toliko večja nagrada. Super so me sprejeli in tečaj z njimi je ura čistega veselja in sreče. Pri njih sicer ni glavni poudarek na plesnih figurah, ampak na samem gibanju, zabavi in sprostitvi – tako kot jaz uživam z njimi, tako tudi oni uživajo z mano in vsak teden z velikim navdušenjem čakajo na nove vaje. To je bistvo plesa, ki pri nikomer ni tako jasno in čisto, kot je pri njih.

Slika

Miha v VDC Nova Gorica (Foto: Osebni arhiv Mihe Perata)

Učenje plesa ni tvoja edina kariera, plesne tečaje usklajuješ s svojo primarno službo, zato je tvoj urnik zelo natrpan. Si kdaj želiš, da bi se lahko posvetil samo plesu? Je pri nas sploh dovolj zanimanja za ples, da bi lahko živel samo od tega?

Moj urnik je natrpan, vendar uživam v vsakem delu svojega življenja. Lahko bi se posvetil samo plesu, vendar ne bi rad, da bi se ga prenasitil. Trenutno se ukvarjam z vsem po malem, kar je dovolj, da mi predstavlja izziv in da v vsem uživam. Moja primarna služba je v varstveno delovnem centru. Tja hodim z veseljem, tako kot z veseljem v popoldanskem in večernem času poučujem ples. Tako imam zagotovljeno določeno varnost in sigurnost, hkrati pa lahko delam to, kar me veseli.

Bi rekel, da Slovenci radi plešemo? Zdi se mi, da je plesanje v parih pri mladih v zatonu, nadomešča ga skakanje in postopanje v diskotekah. Časi, ko so vsi znali plesati in je fant na veselici pristopil do dekleta in ga povabil na ples, se zdijo mimo. Je res tako ali se ti zdi, da se z oddajami, kot so Zvezde plešejo, zanimanje za ples ponovno veča?

Zanimanje za ples se po mojem mnenju veča, čeprav še zdaleč nismo več v časih, ko je vsak znal plesati. Veselice in lokali s plesno glasbo se počasi spet vračajo in s tem se vrača tudi priložnost in potreba za ples. Če ljudje nimajo kje plesati, pač ne morejo plesati, diskoteke pa niso pravi kraj za to. Vseeno se mi zdi, da se plesna kultura počasi širi in veča, posledično je tudi več ljudi, ki si želijo plesati, in krajev, kjer lahko to počnejo.

Se za obisk tečajev odloči veliko mladih?

Po mojih izkušnjah z leti narašča število mladih, ki se odločijo za tečaje, kar je zelo pozitivno.

Pravijo, da se v vsakem od nas skriva talent za ples. Meniš, da to drži? Je res potreben talent ali je dovolj, da se človek sprosti in uživa?

Sam sem mnenja, da če se lahko naučiš hoditi, plavati ter voziti kolo in avto, se lahko naučiš tudi plesati. Veliko ljudi misli, da ples ni zanje, da ne bi zmogli ali znali, pa je skoraj vsak na koncu presenečen nad sabo. To je razvidno na tečajih, ki jih imam za pare pred poroko, ko odločitev za ples ne izhaja iz same želje po plesu, ampak zaradi tradicije prvega plesa mladoporočencev. Taki so po navadi najbolj skeptični in se vnaprej opravičujejo, da oni pa res niso za ples, pa se ti dvomi pri zelo veliki večini izkažejo za brezpredmetne, ko enkrat osvojijo korake in se sprostijo v svoji koži. Pleše lahko vsak, samo če pozabi na zadržke in je pripravljen na nekaj novega.

Kakšne pozitivne lastnosti ima ples za telo in duha?

Fizično je ples dober za kondicijo in gibčnost ter omogoča, da telo deluje kot celota in krepi ravnotežje in koordinacijo. Prav tako povečuje koncentracijo, prostorsko orientacijo in spomin. Psihično ples zbuja pozitivne občutke, pomaga pri samozavesti in tudi samopodobi. Ples prinaša dobro voljo in sprostitev, pomaga nam odmisliti skrbi in uživati v danem trenutku.

Kaj bi priporočal nekomu, ki bi rad začel z obiskovanjem plesnih tečajev? Je potrebno obnoviti osnovnošolske korake ali je dovolj, da se tečaja udeležiš in prepustiš toku?

Dovolj je, da prideš in se prepustiš. Nobeno predhodno znanje ni potrebno, ravno to je namen začetniških tečajev, ki se začnejo s samimi plesnimi osnovami, čeprav se verjetno vsi vsaj okvirno spomnijo osnovnih korakov valčka, ki smo ga plesali na valeti ali maturantskem plesu. Če si želiš plesati, je to popolnoma dovolj, da se vpišeš na tečaj in začneš svojo plesno pot.